Pokrajina

Foto: Danej Brakić

Šavrinski kraji, zaledje slovenske Istre, s svojimi mesti pred seboj so nabiti z zgodovino, zanimivimi zgodbami in prežeti s potom marljivih domačinov.

Številni rodovi so kultivirali krajino, ki je bila nekoč povsem prepredena s terasami. Skozi čas jih je pojedla erozija in zarasla akacija, precej pa so jih v zadnjih desetletjih vrnili v življenje in na njih spet rasteta trta in oljka, najpomembnejši kulturni rastlini Istre.

Kraji v krajevnih skupnostih Bertoki, Pobegi – Čežarji in Sv. Anton so umeščeni na zahodni hrbet šavrinskega gričevja. Ta se vzpne od Jadranskega morja pri Škocjanskem zatoku do Dvorov, kjer doseže višino 390 metrov.

Foto: Danej Brakić
Foto: Danej Brakić

Področje, ki ga pokrivajo Vinolovi člani, leži na flišu, ki je primerna podlaga za vzgojo vinske trte, sadja in oljk, na ravnicah in v dolinah, kjer je na fliš naloženo več zemlje, pa tudi za vzgojo vrtnin, ki so tako kot vino, sadje in oljčno olje krojile tradicionalno kmetijsko podobo teh krajev in njihovim prebivalcem omogočale preživetje.

Klimatsko je Istra v subsredozemskem pasu. Menjajoče vreme v zadnjem desetletju z višjimi temperaturami in daljšimi sušnimi obdobji ruši dolgoletno klimatsko podobo pokrajine in od kmetovalcev terja drugačno pozornost in iskanje rešitev za oskrbo z vodo, da bodo rastline poleti lahko preživele. Poleg tega skrbijo tudi za čim bolj sonaravno pridelavo, da sta zdrava tako pridelek, kot tudi okolje.

Vina naših članov

Podoba vin, ki jo vsako leto člani Vinola predstavljajo na tradicionalni Pokušini je precej pisana in zvrstno raznolika.

V ospredju sta vselej malvazija in refošk, glavna bela in rdeča sorta v slovenski Istri. Najpogosteje ju pridelajo kot sveže suho vino, a se vedno bolj poigravajo tudi z drugimi stili vina, penečimi vini, podaljšanimi maceracijami, zorjenjem v lesenih in drugačnih posodah.

Posebnost v vinogradih članov Vinola je cipro, njihova »društvena« sorta. Že skoraj pozabljeni cipro so s pomočjo nekaj trsov iz vinograda Ida Kocjančiča iz Pobegov oživili in ga ponosno predstavljajo po raznih sejmih. Cipro je v slovenski Istri najbolj doma prav pri njih.

Njihov sortni nabor zajema tudi avtohtoni rumeni muškat in ostale avtohtone in dovoljenje sorte.

Foto: Danej Brakić

Olja naših članov

V društvu so zelo aktivni tudi oljkarji, ki svoje ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre predstavljajo na raznih domačih in mednarodnih tekmovanjih.

V sortnem naboru prevladuje istrska belica, ki da olje bogato z antioksidanti. V oljčnikih se ponekod najdejo tudi stare istrske sorte kot so buga, črnica in štorta, ki se uporabljajo tudi za pridelavo namiznih oljk, udomačene pa so tudi nekatere italijanske sorte kot na primer leccino.

Drugi domači proizvodi

Poleg vina in oljčnega olja se nekateri člani ukvarjajo tudi z nekaterimi drugimi dejavnostmi.

Postrežejo vam lahko tudi z domačimi siri in suhimi mesninami, odličnimi destilati iz tropin in vina, sezonskimi vrtninami in raznimi marmeladami ter vloženimi dobrotami.